Čebelarska zveza Slovenije

Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, SI-1225 Lukovica, T: 01 729 61 00, S: www.czs.si

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost

Že pred več kot 250 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo Apis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu.

Domovina odličnih čebelarjev

Predvajaj video
Domovina odličnih čebelarjev

Kvaliteta čebeljih pridelkov

Predvajaj video
Kvaliteta čebeljih pridelkov

Dobre čebelarske prakse

Predvajaj video
Dobre čebelarske prakse

V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke.

Krovna čebelarska organizacije v Sloveniji je Čebelarska zveza Slovenije, ki je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. V zvezo je v letu 2020 vključenih 205 čebelarskih društev in 15 regijskih čebelarskih zvez. Skupaj je v letu 2020  v  ČZS včlanjenih skoraj 8.000 čebelarjev iz vse Slovenije. Najvišji organ ČZS je občni zbor. Izvršilni organ ČZS je upravni odbor, ki ga sestavljajo voljeni predstavniki 13 volilnih okolišev iz vse Slovenije. Zveza ima tudi nadzorni odbor in častno razsodišče, zastopa in vodi pa jo predsednik, ki ga izvoli občni zbor. Sedanji predsednik ČZS je Boštjan Noč.

Na Čebelarski zvezi Slovenije je tudi sedež Javne svetovalne službe v čebelarstvu. 

Poglavitne naloge JSSČ oziroma programa svetovanja v čebelarstvu so:

  • osebno svetovanje čebelarjem,
  • usposabljanje čebelarjev na različnih področjih čebelarstva,
  • organizacija in izvajanje čebelarskih krožkov v osnovnih šolah,
  • priprava strokovnega in promocijskega gradiva za čebelarje in porabnike.

Poleg navedenih nalog je naloga JSSČ ohraniti našo kranjsko čebelo, informirati in ozaveščati splošno javnost ter porabnike o pomenu in vlogi čebelarstva in čebel pri opraševanju ter pomagati slovenskemu čebelarstvu, da bo postalo konkurenčno.   www.czs.si

Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev.

Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Poglavitna naloga čebel je opraševanje rastlin, s čimer omogočajo obstoj življenja na našem planetu, narava pa čebele nagrajuje z medičino, iz katere izdelujejo med. Ker pa čebele prinesejo več kot porabijo, jim čebelar odvzame presežek medu in ga uporabi za lastno prehrano. Med je odlično hranilo. Zelo je uporaben tudi v kulinariki, saj živilom daje posebno aromo.

Slovenski čebelarji pridelujemo kakovosten in varen med.

Pridelavo interno nadzorujemo, čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.

V Sloveniji na področju medu poznamo več kakovostnih shem, in sicer zaščiteno geografsko poreklo, ki ga nosita Kraški in Kočevski gozdni med, zaščiteno geografsko označbo, ki jo nosi Slovenski med, ter višjo kakovost, ki jo nosi Zlati panj. Omenjene kakovostne sheme povzemajo strožje kriterije kakovosti, kot jih predpisuje državni pravilnik o medu, med pa mora biti pridelan izključno na območju RS. Kar nekaj čebelarjev pa je za svoj med pridobilo znak ekološke pridelave.

Poleg tega vam slovenski čebelarji ponujamo pester izbor drugih čebeljih pridelkov.   www.slovenskimed.si/Si/iskanje.php

Ozemlje Republike Slovenije je izvorno območje kranjske čebele (Apis mellifera carnica). Ljudje so jo gojili vse od naselitve v naših krajih. Po zaslugi trgovine s čebelami je danes kranjska čebela razširjena po vseh celinah. Je tudi druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu, takoj za italijansko Apis mellifera ligustica. Medonosna čebela kranjska sivka ima med slovenskimi avtohtonimi živalskimi vrstami posebno mesto in je tudi edina zaščitena avtohtona čebela v Evropski uniji.

Številni čebelarji širom po svetu so kranjsko sivko vzljubili predvsem zaradi njene mirnosti, delavnosti, trdoživosti, dobrega izkoriščanja gozdne paše in skromne porabe zimske zaloge hrane. V Sloveniji jo lahko srečate tako na sprehodu v naravi kot v mestih, kjer jim zavetje panja ponuja vse več urbanih čebelarjev. 

Kranjska sivka ima na oprsju rjavkastosive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku.. Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane. Prezimuje v manjši skupnosti. Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše.   www.kranjska-cebela.si/Si/

Slovenija je dežela čebelnjakov, čebel in čebelarjev, saj so del slovenske kulture in del načina življenja.

Čebelnjak je stavba, v katero so postavljeni čebelji panji, ki predstavljajo domovanje čebelam. Panji omogočajo, da lahko človek vanje posega in da za posege in pridobivanje pridelkov porabi kar najmanj časa. Človek čebele tudi oskrbuje, jih po potrebi krmi in zatira škodljivce.

Posebnost slovenskega čebelarstva in umetnosti pa so tudi poslikane sprednje stene panjev, imenovane tudi panjske končnice ali čelnice. Gre za ljudsko umetnost, ki se je na Slovenskem razvila sredi 18. stoletja. Preprosti ljudski umetniki so na panjskih končnicah upodabljali motive iz bajk, povesti, mitologije, zgodovine Svetega pisma ter resne in šaljive prizore iz vsakdanjega življenja. Redko so se upodabljali tudi prizori iz pokrajine. Tudi danes se številni čebelarji odločijo, da čebelarijo v panjih s poslikanimi sprednjimi stenami, spet drugi pa panje le enobarvno pobarvajo. Različne barve na sosednjih panjih pomagajo čebelam, da lažje najdejo svoj panj in da po pomoti ne zaidejo v sosednjega.

Svetovni dan čebel 

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije oziroma njenega predsednika Boštjana Noča je Slovenija v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Razglasitev svetovnega dne čebel je uspeh Slovenije kot celote, več vladnih in nevladnih ustanov ter diplomacije. S praznovanjem svetovnega dne čebel želimo najširšo javnost opozoriti na dejstvo, da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, v mnogih državah in regijah so zaradi različnih vzrokov, najbolj zaradi podnebnih sprememb, zelo ogrožene. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu, zato moramo ohraniti zdravo okolje. Zavedati se moramo, da je vloga posameznika za ohranitev čebel in drugih opraševalcev ključna.

Strokovni partnerji